-
1 spare
[speə] 1. verb1) (to manage without: No-one can be spared from this office.) pogrešati2) (to afford or set aside for a purpose: I can't spare the time for a holiday.) lahko pogrešati3) (to treat with mercy; to avoid injuring etc: `Spare us!' they begged.) prizanesti4) (to avoid causing grief, trouble etc to (a person): Break the news gently in order to spare her as much as possible.) prihraniti5) (to avoid using, spending etc: He spared no expense in his desire to help us.) varčevati6) (to avoid troubling (a person with something); to save (a person trouble etc): I answered the letter myself in order to spare you the bother.) prihraniti (komu kaj)2. adjective1) (extra; not actually being used: We haven't a spare (bed) room for guests in our house.) odvečen2) ((of time etc) free for leisure etc: What do you do in your spare time?) prost3. noun1) (a spare part (for a car etc): They sell spares at that garage.) nadomestni del2) (an extra wheel etc, kept for emergencies.) nadomestno kolo•- sparing- sparingly
- spare part
- spare rib
- and to spare
- to spare* * *I [spʌ/ə]transitive verbvarčevati, varčno uporabljati; prihraniti, dati na stran, imeti v rezervi; odstopiti, lahkó pogrešati, biti brez (česa), imeti odveč; prizanesti (komu), oprostiti (kazen), prihraniti (komu ali sebi) (trud itd.); ne povzročiti (sramu, rdečice); intransitive verb varčevati, skopariti; opustiti (kaj); prizanesti, pustiti (komu) življenjeenough and to spare — na pretek, še preveč, več kot preveč, obilospare my blushes! — ne spravljajte me v sramoto, prihranite mi sramoto, ne blamirajte me!can you spare the car today? — lahko pogrešate svoj avto danes?can you spare me a cigarette? — imaš cigareto odveč zame?spare us these explanations! — prizanesite nam s temi razlagami!spare my feelings! — imej obzir do mojih čustev!spare me! — prizanesite mi!, milost!spare me your objections! — prizanesite mi s svojimi ugovori!to spare o.s. — prihraniti si trudnot to spare o.s. — ne varčevati s svojimi močmito spare the rod and spoil the child — varčuj s šibo in pokvaril boš otroka, šiba novo mašo pojeI have no time to spare — ne smem izgubljati časa, nimam dosti časaII [spʌ/ə]nountechnical (često plural) nadomestni, rezervni del (zlasti pnevmatika); sport rezerva; varčevanje; American zrušenje vseh kegljev z dvema metomato make spare of obsolete varčevati zIII [spʌ/ə]adjective ( sparely adverb)varčen, skop, pičel; prost (čas); preostal, odvečen, neuporabljen, razpoložljiv; nadomesten, rezerven; mršav, suh; redek (lasje)spare money — preostali, odvečni denarspare time — prosti čas, brezdelica -
2 sharp
[ša:p]1.adjectiveoster, koničast, šiljast, špičast; strm; rezek, kričav, prediren; buden, pazljiv; dober (nos); silovit (spopad); strog, zbadljiv, jedek, hud, bičajoč, sarkastičen; živahen, hiter, brz; bister, bistroumen, iznajdijiv, prebrisan, rafiniran, zvit, lokav, pretkan, premeten, prekanjen; močan, izrazit; spreten, okreten; music povišan ali previsok za pol tona; American slang pozornost zbujajoč in privlačen (npr. obleka)as sharp as a needle figuratively zelo bister, bistroumensharp features — ostre, izrazite potezesharp practices figuratively sleparija, nepošteni trikisharp set slang lačena sharp tongue — oster, nabrušen, strupen jeziksharp wine — kislo vino, cvičeksharp's the word colloquially hitro!he has been too sharp for me figuratively prelisičil me jeto keep a sharp out-look — budno paziti, biti budno na stražithis wine is sharp — to vino je rezko, kislopoverty is a sharp weapon figuratively sila kola lomi;2.adverbvneto, močnó; nenadoma; točno, natančno, pazljivo; naglo, hitro, živahno; music povišano za pol tonalook sharp! — hitro!to turn sharp — ostro zaviti, napraviti oster ovinek;3.noundolga šivalna igla; familiarly slepar; colloquially strokovnjak, poznavalec; music za pol tona povišana nota, višaj;4.transitive verb colloquiallyprevarati ( out of za), ukaniti, oslepariti, prelisičiti; prislepariti kaj, ukrasti; music povišati zapol tona, American previsoko zapeti; intransitive verb slepariti, varati; music previsoko peti ali igrati -
3 time
1. noun1) (the hour of the day: What time is it?; Can your child tell the time yet?) ura2) (the passage of days, years, events etc: time and space; Time will tell.) čas3) (a point at which, or period during which, something happens: at the time of his wedding; breakfast-time.) čas4) (the quantity of minutes, hours, days etc, eg spent in, or available for, a particular activity etc: This won't take much time to do; I enjoyed the time I spent in Paris; At the end of the exam, the supervisor called `Your time is up!') čas5) (a suitable moment or period: Now is the time to ask him.) pravi trenutek6) (one of a number occasions: He's been to France four times.) krat7) (a period characterized by a particular quality in a person's life, experience etc: He went through an unhappy time when she died; We had some good times together.) časi8) (the speed at which a piece of music should be played; tempo: in slow time.) tempo2. verb1) (to measure the time taken by (a happening, event etc) or by (a person, in doing something): He timed the journey.) meriti čas2) (to choose a particular time for: You timed your arrival beautifully!) izbrati pravi čas•- timeless- timelessly
- timelessness
- timely
- timeliness
- timer
- times
- timing
- time bomb
- time-consuming
- time limit
- time off
- time out
- timetable
- all in good time
- all the time
- at times
- be behind time
- for the time being
- from time to time
- in good time
- in time
- no time at all
- no time
- one
- two at a time
- on time
- save
- waste time
- take one's time
- time and time again
- time and again* * *I [táim]1.nounčas; delovni čas; ura, trenutek; sport najkrajši čas; music akt, tempo; military tempo, korak, hitrost marša; plural časovna tabela, vozni red; službena doba; doba, epoha, era, vek; časi; prilika, priložnost; krat (pri množenju); nosečnost, porod; določeno razdobje; prosti čas, brezdelje; plural colloquially verb zaporu preživeta leta; računanje časa (po soncu, Greenwitchu itd.); plačilo po času (od ure, od dni itd.)the Times (singular construction) časopis Timestime past, present and to come — preteklost, sedanjost in prihodnosttime! sport zdaj!time, gentlemen, please! time! closing time! — zapiramo! (opozorilo obiskovalcem v muzeju, knjižnici ipd.)against time — proti uri, z največjo hitrostjo, zelo nagloahead of (before) one's time — prezgodaj, preuranjeno, preranoall the time — ves čas, nepretrgano, neprekinjenoat a time — naenkrat, skupaj, skupno, hkratione at a time — po eden, posamičnoat all times — vsak čas, vednoat times — od časa do časa, občasnoat no time — nikoli, nikdarat one time — nekoč, nekdajat some time — kadarkoli, enkratat some other time, at other times — (enkrat) drugič, drugikratat the present time — sedaj, zdaj, táčasat the same time — istočasno, ob istem času; hkrati; vseeno, pri vsem tem, vendarleat this time of day figuratively verb tako kasnem času dneva, ob tako pozni uriat that time — tisti čas, tačásbefore one's time — prezgodaj, preranoby that time — do takrat, dotlej; medtemclose time — hunting lovopusteach time that... — vsakikrat, koevery time — vsakikrat, vsaki potfor the time — trenutno, ta trenutekfor the time being — za sedaj, trenutno, v sedanjih okolnostihin day time — v dnevnem času, podnevi, pri dnevuin no time — v hipu, kot bi trenil (hitro)in the mean time — medtem, med (v) tem časuin the nick of time — v pravem času, v kritičnem časuin time — pravočasno; v ritmu, po taktuin time to come — v bodoče, v prihodnjemany a time — včasih; marsikaterikratmany times — mogokrat, čestomean time — srednji, standardni časnot for a long time — še dolgo ne, še dolgo bo trajalooff time — iz (zunaj) takta, ritmaon time — točno, o pravem časuonce upon a time (there was a king) — nekdaj, nekoč (je bil kralj...)out of time — iz takta, ne po taktu, iz ritma; ob nepravem času, predčasno, prepoznotime after time — ponovno, češčetime and again — ponovno, češče, večkratthis time a year (twelve months) — danes leto (dni), ob letuto time — pravočasno, točno; zelo hitro; obsolete za vednoup to the present time, up to this time — dozdaj, doslej, do danesup to that time — do takrat, dotlejwhat time? — ob katerem času? kdaj?what time? poetically (v času) kowith times — časom, sčasomawhat is the time? what time is it? — koliko je ura?it is high time to go — skrajni čas je, da gremotime is up! — čas je potekel!he is out of his time — končal je učenje (vajenstvo); odslužil je svoj (vojaški) rokit was the first time that — bilo je prvikrat, da...to ask time — economy prositi za podaljšanje rokato beat the time — udarjati, dajati taktto bid (to give, to pass) s.o. the time of (the) day — želeti komu dober dan, pozdraviti kogato call time — sport dati znak za začetek ali za konecto do time slang odsedeti svoj čas v zaporuhe has time on his hands — ima mnogo (prostega) časa, ne ve kam s časomto have a time with colloquially imeti težave zwhat a time he has been gone! — kako dolgo ga ni!to keep time — držati takt (korak), plesati (hoditi, peti) po taktuto keep good time — iti dobro, točno (o uri)I know the time of day colloquially jaz vem, koliko je urathis will last our time — to bo trajalo, dokler bomo živeliwhat time do you make? — koliko je na tvoji (vaši) uri?to lose time — izgubljati čas; (ura) zaostajatito mark time — na mestu stopati (korakati), ne se premikati se z mestato move with the times, to be abreast of the times — iti, korakati s časomto serve one's time — military služiti svoj rokto stand the test of time — obnesti se; upirati se zobu časato take one's time — vzeti si čas, pustiti si častake your time! — ne hiti!to take time by the forelock — pograbiti priliko, izkoristiti (ugoden) trenutektake time while time serves — izkoristiti čas, dokler ga imaštell me the time — povej mi, koliko je uratime and tide wait for no man — čas beži; ne zamudi prilike; izkoristi priložnostto work against time — delati z največjo hitrostjo (tempom);2.adjectivečasoven; economy z določenim plačilnim rokom; (ki je) na obrokeII [táim]1.transitive verbmeriti čas (z uro); določati čas; izbrati (pravi) čas; urediti po času, uravnati po okoliščinah; napraviti kaj ob pravem času; gledati na čas, držati se časa; časovno ugotoviti; regulirati, naravnati (uro); music udarjati, dajati takt (tempo)my train is timed to leave at four — po voznem redu odhaja moj vlak ob štirih;2.intransitive verbujemati se, biti soglasen ( with z), sporazumeti se; držati takt, ritem (to z) -
4 waste
[weist] 1. verb(to fail to use (something) fully or in the correct or most useful way: You're wasting my time with all these stupid questions.) zapravljati2. noun1) (material which is or has been made useless: industrial waste from the factories; ( also adjective) waste material.) odpadki; odpaden2) ((the) act of wasting: That was a waste of an opportunity.) zapravljanje3) (a huge stretch of unused or infertile land, or of water, desert, ice etc: the Arctic wastes.) pustinja•- wastage- wasteful
- wastefully
- wastefulness
- waste paper
- wastepaper basket
- waste pipe
- waste away* * *I [wéist]1.nounrazsipavanje, tratenje, trošenje, zapravljanje (denarja, časa, moči); izguba, odpad; zmanjšanje; propadanje, propast; obsolete opustošenje, razdejanje; juridically škoda, zmanjšanje vrednosti (posesti, zemljišča) zaradi nemarnosti; odpadki (volne, svile ipd.); makulatura; odplake, pomije; pustinja, neobdelan svet, zapuščeno polje; geology mel, melišče; velika površina ( of waters vodá)to go ( —ali to run) to waste — tratiti se, razsipavati se; v prelogu ležati; podivjati; odtekatiwilful waste makes woeful want — kdor lahkomiselno denar zapravlja, se od premoženja že poslavlja;2.adjectivepust, neobdelan, neploden; nenaseljen, opustošen; odvečen, brezkoristen, neuporaben, izgubljen, odtočenwaste land — pustina, pustota, neobdelana zemljawaste materials — odpadni material, odpad(ki)waste paper — makulaturni papir, odpadki papirjato lie waste — biti (ležati) neobdelan, neizkoriščenII [wéist]1.transitive verbrazsipavati, zapravljati (denar, moč), tratiti (čas) zaman; trošiti, ne izkoristiti (prilike); slabiti, poslabšati; pustiti, da (kaj) propade; zapustiti (posestvo, zemljo itd.) zaradi nemarnosti; American zamuditi ( an opportunity priliko); (o)pustošiti, razoratito be wasted — biti brezkoristen, neuporaben; ostati brez učinka (on na)this is wasted on me — iz tega si nič ne storim, tega mi ni mar;2.intransitive verbslabeti, upadati, propadati, pojemati, izgubiti na teži (s treningom); trošiti se, razsipavati se, tratiti se, zapravljati se; biti zapravljiv, trošiti denar; izgubljati se, izginjati; giniti; obsolete minevati (čas)the day wastes obsolete dan se nagiblje h krajuto waste away — hirati; figuratively pojemati, upadatiwaste not, want not — varčuj, kadar imaš, da ne boš brez v potrebi
См. также в других словарях:
izgúbljati — am tudi zgúbljati am nedov. (ú) 1. nehote, nepričakovano prihajati v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je: otroci izgubljajo kape, rokavice / izgubljati sled 2. s širokim pomenskim obsegom postajati revnejši za a) kako stvar: izgubljati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
energíja — e ž (ȋ) 1. sposobnost telesa, da opravi delo: energija nastopa v različnih oblikah; pri oksidaciji snovi se v celicah sprošča energija; oddajati energijo; snov se lahko spremeni v energijo; zakon o ohranitvi energije; poraba energije; preskrba z … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gubíti — ím nedov. (ȋ í) knjiž. izgubljati: gubi energijo; gubi veselje do življenja / korak se gubi po hodniku; cesta se je gubila v daljavi / ne gubi časa gubèč éča e: gledal je gozdove, gubeče se v daljavo; gubeči se kriki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izgúbljanje — tudi zgúbljanje a s (ú) glagolnik od izgubljati: izgubljanje krvi; izgubljanje ravnotežja, zavesti / razpravljanje o tem se mu je zdelo le nepotrebno izgubljanje časa / izgubljanje v podrobnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obletávati — am nedov. (ȃ) 1. letati okrog česa: golobi obletavajo zvonik / sateliti obletavajo zemljo 2. leteč se izogibati: letala so morala obletavati mestno središče 3. leteč se premikati od česa do česa: metulji obletavajo cvete / čebele so ves dan… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
presíhati — am nedov. (ȋ ȋ) 1. navadno za krajši čas postajati suh, brez vode: to jezero presiha; vaške mlake so že presihale // navadno za krajši čas izginjati, zlasti zaradi suše: poleti voda v potoku presiha ♦ agr. ob koncu brejosti kravi mleko presiha… … Slovar slovenskega knjižnega jezika